O projèkti META kamel te uśarel aj te buxlǎrel o dialògo maśkar o kultùre, o mutuàlo halǒvipe aj i sociàlo inklùzia e minoritetenqe tiknenqi save si maśkar 5 thaj 10 berś, labǎrindor jekh nevikani edukatìvo metodologìa bazome p-i praktìka e artenqi vaś te ʒamavel o siklǒvipen e śkolaqe disciplinenqo sa promovindor i sociàlo inklùzia aj o multikulturàlo mola.
O śerutne thana e akciaqe k-o projèkti META si :
O śkòle, aj partikular o jekhtikane śkòle aj lenqe edukatìvo komunitèta, somkerdi kotar o siklǒvne, lenqe famìlie, o siklǎrne aj o aver manuśa so keren buti k-i śkòla.
O lokàlo komunitète, o famìlie aj o organizuime grùpe ververe originenθar save ʒiven khetanes aj si len relàcie maśkar lenθě.
O artìstǎ, o ekspèrtǎ aj o roditre p-i edukàcia, o komunitàro śerutne, o aktìvo themutne, o raja save śaj te keren jekh diferènca ande lenqe komunitète lokàlo aj nacionàlo.
O evroputne raja aj ekspèrtǎ save śaj te aźutinen amen te integronas o META and-o edukatìvo politìke k-i sa i Evròpa.
O META si vi jekh projèkti interkulturalone edukaciaqo odolesqe so ov lel angl-i jakh i nevòja te keras i formàlo, i na formàlo aj i biformàlo edukàcia pu putardi p-o kulturàlo dikhan, sar angledipe vi e tendenciaqe savi barǒl karing i raciàlo intolerància mamuj o migràntǎ aj o nacionàlo aj etnikane minoritète ande but Evropaqe Thema.
Pal-o Evropaqo parlamènti, "I interkulturàlo edukàcia si definisardi sar jekh pedagogikani metòda savi kamel te inkalel jekh tolerànto aj sensìblo phiravipe karing o etnikane, kulturàlo aj religiòzo diferènce maśkar o manuśa."
Vipalćhande, o l'UNESCO definisarel i interkulturàlo edukàcia sar : « i ekzistènca e vortone interakciaqi ververe kulturenqiri aj o śajutnipe te oven kulturàlo eksprèsie khetanutne prdal o dialògo aj o mutuàlo respèkti ».
Karakterizome kotar o problème e alfabetizaciaqe, o sigutno mukhlipe e śkolaqo, o lingvistìko barière aj o nanipe e kulturalone dialogosqo, akala komunitète si len nevòja e maśkarthemutne komunitetaqe te den anglal o prooritète e inkluziaqe aj e respektosqe vaś lenqe bazikane hakaja sar evroputne themutne.
Sar grùpe te oven azbande, śaj te ulavas p-o lil o grùpe principàlo aj dujtikane, madikh so ćaćimasθe akaja duj grùpe si phandle maśkar lenθe :
Principàlo grùpe te azbas :
O tikne k-o jekhtikano aj o angla-jekhtikano siklǒvipe, kotar o minoritète (śeral rroma) aj o tikne e migrantenqe aj azbandǒver anglal i sociàlo eksklùzia, i marginalizàcia aj i diskriminàcia.
Po preciz :
- Migràntǎ
- Angluni ja dùjto generàcia e imigrantenqi
- Nacionàlo avrutne
- Etnìko minoritète
- Migràntǎ save avile nabut vaxt
- Naśutne (refugiàtǎ)
- Naśutne (save mangen azìli)
Dujtikane grùpe te azbas :
- Siklǎrne
- Formatòrǎ e siklǎrnenqe
- Avtoritète e privatone aj publikone edukaciaqe
- Reprezentàntǎ e kulturalone centrenqe aj civolone dostipnasqe organizacienqe save keren buti e minoritetença
- Dadenqe/dienqe asociàcie
- Reprezentàntǎ e lokalone aj e nacionalone avtoritetenqe
- Reprezentàntǎ e Evroputne Uniaqe institucienqe
- Lidèrǎ e publikone opiniaqe / Lokàlo aj nacionàlo mèdie